[ Pobierz całość w formacie PDF ]
misar. Tebi se niti ne sanja, da imajo nekateri borci in
mitraljezci ljubezni po vaseh. Ali ni lepo, ko pelje mlad
mitraljezec objeto postavno dekle po vrtu, vsem obsija-
198
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
nem od meseãine. Poãasi hodita sem in tja, govorita si
zaljubljene besede, se ustavljata, on pa jo poljublja na
usta, na lica . . . Stane, nocoj sem tako sam gledal. Pet
voja0 kih funkcionarjev se je podilo pred nekaj tedni za
tem dekletom. Vidi0 , pa pride ãisto navaden borec, po-
staven in korajÏen, in osvoji dekle. Na niã se ni ozirala,
0 la je k tistemu, kamor jo je vleklo srce. Prava ljubezen
ne pozna meja, a tudi sovra0 tva ne.«
»Ne vem, ãe se v teh ãasih izprehaja kak borec z do-
maãimi deklinami. âe bi kateri katero dobil, bi 0 el k njej
spat, ne pa da bi se v meseãni noãi sprehajal po vrtu; ne,
tega ne morem verjeti, poznam borce.«
Niã se nisva mogla pomeniti, nazadnje mi je opone-
sel, da sem sekretar in da se preveã peãam z zaljubljenci.
»Sekretar gori, sekretar doli. Po vojni menda ne bomo
samo pisali, koliko na0 ih je padlo, koliko Italijanov, in na
katerih griãih smo se tolkli, temveã bomo pisali tudi,
kako je Ïivel in se obna0 al na0 ãlovek, in tudi to, kako je
ljubil, ãe hoãe0 . Ali nisi sam nekoã igral na kitaro pod
oknom tovari0 ice JoÏice?«
»Eh, no, neka sentimentalnost me je prijela, pa sem
igral. Ali kaj hoãem, da ti odkrito povem, a samo tebi
0 tudentovski popadki. No, pa ãe Ïe hoãe0 , tudi zagledal
sem se. Ali kaj hoãe0 , danes smo tukaj, jutri tam, kakor
Ïe pravi tista znana voja0 ka. Eh, no, ãe ne bi bil komisar,
bi se bil Ïe gotovo do kraja zaljubil, pisma bi pisal, na
199
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
kitaro bi brenkal in lepo bi bilo,« je tiho in otoÏno raz-
loÏil Stane in se vlegel nazaj na seno. Znenada pa je
vstal, od0 el po kitaro, se naslonil ob drevo in zaãel igrati.
Daki je pomolil iz sena razku0 trano glavo in se zdrl:
»Hej, kaj sta ga pila, da ne gresta spat? Kaj, vraga muzi-
cira0 in zbuja0 ljudi!«
Stane pa je igral in prepeval staro narodno: »Kdor
ima srce, ima za dom solze, za slovenske domovine raj.
Po njej hrepeni, za njo rad Ïivi . . .«
Na vzhodu je zagorela zora.
»DeÏ bo,« je vzkliknil deÏurni.
Od ÎuÏemberka so se oglasili topovi. Zadelal sem se
v di0 eãe seno. V spanje so me zazibali otoÏni glasovi
pesmi in zvoki kitare . . .
23. julija. Hodili smo mimo hriba Lisec proti Selom
·umberk. Vroãe je bilo tako, da je kar teklo od nas. Po-
redkoma so padale okrog na0 e dolge kolone granate. Ob
vsakem tresku smo se vrgli na tla, nato pa spet hiteli
naprej. Ob cesti je stala velika hi0 a. Gostilniãar je posta-
vil pet 0 kafov vina in ga prodajal na0 im borcem. Pri0 el je
od nekod ves zasopel na0 mali Janek, odgnal partizane
od vina, kupil vse vino in ga razdelil bataljonskim inten-
dantom. Tudi blizu gostilne sta padli dve granati. Gostil-
200
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
niãar jo je popihal v hi0 o. Mi smo se pa vzpenjali naprej
mimo malih gozdiãev proti Selom ·umberku.
Ko sem 0 el ob dolgi vrsti, me je pocukal za rokav bo-
rec: »Na, komisar, 0 pago potegni.« Nisem hotel, ali ko
sem opazil, da bo uÏaljen, sem segel po ãutarici. »No, da
ne bo0 jezen.« Ali komaj sem napravil dvajset korakov
ob koloni, je zopet nekdo iztegnil roko tokrat mitra-
ljezec Klanãar: »Na, komisar, 0 e od mene pij!« In zopet
sem ga moral potegniti. Ko sem pa pri0 el v Jermanov
bataljon, so mi kar pet ãutaric moleli naproti. Znova
sem moral poskusiti od vsakega po malo. Ali, ko sem
uro pozneje leÏal na poloÏaju drugega bataljona ter je
eksplodirala granata, sem videl eksplodiratl dve granati.
Po glavi pa mi je 0 umelo sparjeno Ïganje in vino, vse
zato, ker sem hotel ustreãi borcem. Znano je bilo, da
komisarji ne pijejo niã ali pa zelo malo. Tega sem se dol-
go drÏal, ne samo v partizanih, temveã 0 e prej, ko sem
bil delavec. Meseci so minili, ko ga nisem niti pokusil.
Ali o 0 tabu Tom0 iãeve je bilo znano, da ga radi srkajo.
Znana je bila tudi gostoljubnost Tom0 iãevih borcev, ãim
je kdo dobil vino, ga je razdal. Malo je bilo takih, ki bi
hranili pijaão sami zase. Nekateri dobri prijatelji so nas
toÏili na glavni 0 tab, da si ga radi nalivamo. No, eno drÏi
in to je, da smo si ga tom0 iãevci privo0 ãili po vsakem
uspe0 nem boju; intendantje so poskrbeli, da so dobili
vino ali Ïganje vsi borci s 0 tabi vred; samo bataljonski
201
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
komisar Dolenc je bil raje abstinent, vedno je negodo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]